Primeri uporabe zaščitne mreže iz kokosa pri protierozijski zaščiti in ozelenjevanju brežine na cesti Šentjur – Kozje
Problem:
V letu 1994 so se izvajala dela na brežinah na cesti Šentjur – Kozje. Na km 11 je bila skalnata brežina z izredno neugodnimi pogoji za razvoj vegetacije z nagibom 450 in dolžino 6 do 8 m, obrnjena na JV in pod vplivom vetrov.
Rešitev:
Za rešitev problema erozije je bila s projektom predvidena ozelenitev brežin z uporabo različnih zaščitnih mrež iz kokosa GEOTEX s čimer bi izvedli tudi testiranje mrež različne gostote.
Izvedba:
Izvedba del se je začela julija 1994 brez poravnavanja in humusiranja – za ostali del brežine je bil uporabljen seneni nastilj in lahka kovinska mreža. Pri izvedbi del je bilo ugotovljeno, da je bila izvedba bistveno hitrejša in lažja ter z manj delavci.
Brežina na cesti Šentjur - Kozje po izvedbi zaščite z zaščitnimi mrežami KOIRA PALMO GEOTEX
Rezultat:
Ker je bilo polaganje izvedeno na kamniti in za rast rastlin zelo neugodni brežini (slika) je bila v prvem letu rast raslin majhna, razen na spodnjem delu brežine, kjer je bilo na zemljini tudi nekaj humusa. V naslednjih letih se je rastlinsko pokritje povečevalo.
Polaganje je bilo izvedeno na kamniti in za rast rastlin zelo neugodni brežini brez humusiranja in brez uporabe senenega nastilja
Polaganje in setev je bila izvedena v juliju, ko je bilo malo padavin in največja vročina ter brez zalivanja, kar je vplivalo tudi na slabo kaljenje in propad semen. Dodatne setve se na brežini ni izvajalo.
Na zelo kamniti zemljini in pri uporabi redke zaščitne mreže je bil rezultat najslabši, (slika). V tem primeru bi bilo za ustrezen rezultat potrebno vsaj minimalno humusiranje in rahel seneni nastilj. Na zahtevo dobavitelja je bila uporaba senenga nastilja dobro preiskušena na ozkem, na sliki vidnem delu brežine. Uspešnejša začetna rast rastlin je vidna na sliki.
Na kamniti zemljini in pri uporabi redke zaščitne mreže je bil rezultat najslabši
Uspešna rast rastlin je bila ugotovljena na delu brežine, kjer je bil dodatno uporabljen seneni nastilj.
Izgled brežine 16 mesecev po polaganju zaščitnih mrež. Uspešna rast rastlin je bila ugotovljena na delu brežine, kjer je bil dodatno uporabljen seneni nastilj.
