Erozija nastane, ko zaradi delovanja dežnih kapljic, gibanja vode in vetra pride do odstranjevanja in premikanja delcev zemljine. Čeprav je večji del erozije povezan z geološkimi oziroma naravnimi erozijskimi procesi, ki delujejo v daljših časovnih obdobjih (sezonske in globalne klimatske spremembe, sprememba nivoja morij in jezer ter druge globalne spremembe), je velik del erozije v lokalnem in širšem okolju rezultat delovanja človeka, nenadzorovan razvoj, prekomerno izkoriščanje naravnih virov, odstranjevanje površinske zemlje, sekanje gozdov, ali samo slabo vzdrževanje.
VSA GRADBENA DELA V OKOLJU BI SE MORALA IZVAJATI NA NAČIN, KI POVZROČA NAJMANJŠO MOŽNO EROZIJO IN NASTAJANJE SEDIMENTACIJE – ZA KAR JE POTREBNO RAZUMETI PROBLEM IN SE O TEM ŠE VELIKO NAUČITI.
Slika 1.1: Erozija na brežini ob avtocesti Delnice - Rijeka pred sanacijo
Večji del erozije v okolju nastane zaradi razbijanja dežnih kapljic na površini zemlje in ločevanja delcev zemljine ter njihovega izpiranja s površinskimi vodnimi tokovi. Relativna moč obeh vplivov delovanja vode je odvisna od lokalnih pogojev v okolju.
Slika 1.2: Učinek energije dežnih kapljic na erozijo zemlje
Pri analiziranju delovanja erozije vode je bilo ugotovljeno naslednje:
- dežne kapljice ob trku z zemljino razbijejo delce zemljine in zlepijo njeno površino, ob tem nastanejo prosti delci, zmanjša se prepustnost zemljine in poveča površinski tok vode;
- rastlinje (ali katera koli druga zemeljska obloga), če je prisotno na takih tleh, lahko močno zmanjša učinek energije dežnih kapljic in preprečuje izpiranje površine zemljine;
Pri tem velja pravilo, da je erozija tem večja, čim večja je energija ter intenzivnost padavin in se zmanjšuje s povečevanjem deleža zemljine, prekrite z rastlinjem.
Procesa razbijanja dežnih kapljic in s tem tudi površine zemljine ter njenega izpiranja sta bistveno bolj učinkovita pri povzročanju erozije, če delujeta istočasno, manj pa če delujeta posamezno. Ta učinek nastane zato, ker se delci zemljine ločijo od površine in takoj odplaknejo. Razbijanje dežnih kapljic povzroča tudi turbulenco in dodatno povečano intenzivnost erozije kot pri laminarnem toku.
Zaščita pred erozijo
Učinkovita zaščita pred erozijo je tista, ki dobro absorbira kinetično energijo dežja, upočasni površinske tokove, povečuje intenzivnost pronicanja vode v zemljo, izboljšuje mikroklimo, pomembno za kaljenje semen in nadaljno rast rastlinja ter tvorbo rastlinske prevleke, ki se sama obnavlja in zagotavlja trajno zaščito proti eroziji.
Naravni materiali v rolah, mreže in pletiva ter različne vrste tkanin, so se začeli uporabljati v poznih šestdesetih letih. Ugotovljena je bila omejena učinkovitost in uporabnost klasične tehnike ozelenjevanja z rastrosom sena ali slame (nastilj) ter uporabo lepljivih snovi ali mrež, večkrat brez posebne pritrditve. Pri takem načinu zaščite je zaradi delovanja vode in vetra večkrat prišlo do erozije, predvsem zaradi njihove neučinkovitosti, saj je bila zaščita kratkotrajna, le nekaj tednov ali mesecev. Pogosto so temu sledila potrebna draga popravila.
Kot učinkovita sredstva za zaščito pred erozijo so se izkazali različni materiali izdelani iz naravnih vlaken, kokos, juta, sisal (tudi v kombinaciji s senom in slamo), v tkani in netkani obliki, ki bistveno izboljšali učinkovitost zaščite in zagotavili doseganje naslednjih ciljev:
- zmanjšanje izgube zemlje in
- pospeševanje rasti in obnove rastlinja.
Pri protierozijski zaščiti je vedno potrebna kratkoročna in dolgoročna presoja učinkovitosti. Najprej je potrebno zaščititi golo zemljo in posejano seme in nato zagotoviti dozorevanje rastlinja, ki bo lahko trajno kljubovalo erozijskim obremenitvam.
