Splošne informacije

Zasaditev brežine okoli hiše na Rožičkem vrhu

Brežina na vrtu privatne hiše v mozirju

Problem:
Brežina ob hiši je bila nekoliko preoblikovana in lastnik se je zaradi deževnega poletnega obdobja takoj soočil z erozijo in odnašanjem zemlje. Začasno je problem moral rešiti z zaščito brežine s kokosovo mrežo in zatravitvijo, čeprav je že v začetku imel namen brežino zasaditi z okrasnimi rastlinami.

Rešitev:
Investitor se je odločil za izvedbo v lastni režiji po posvetovanju s krajinskim arhitektom, ki je letos jeseni izdelal zasaditveni načrt in predvidel uporabo zastirke Koira Palmo Greenfix. Zaradi omejenega časa za izvedbo so se dela začela postopoma po posameznih pasovih.

Prvi pas zasaditve brežine z okrasnimi rastlinami in z zaščito z zastirko Koira Palmo Greenfix

Odstraniti je bilo potrebno travo in brežino poravnati, nato je sledila zasaditev. Najbolj učinkovit postopek zasajanja je bil naslednji:

poravnava in odstranitev trave
izkop jamic za posaditev rastlin
polaganje in pritrditev zastirke na enem robu
izrez zastirke na mestih za zasaditev, lokacije lukenj so znane
zasajanje v vrstah
sidranje zastirke ob zasajenih rastlinah
sidranje zastirke med rastlinami, gostota sidranja je odvisna reliefa terena in gostote posaditve
sidranje zastirke in po potrebi vkop na spodnjih in zgornjih robovih

Naslednji pas bo zasajen naslednji konec tedna.

Kmetijsko vrtnarska šola v Strahinju

Testiranje zastirke na posestvu Srednje kmetijsko vrtnarske šole v Strahinju

Problem:
V letu 1997 je Srednja kmetijsko vrtnarska šola v Kranju testirala uporabo zastirke GREENFIX pri gojenju zelenjave in zelišč.

Izvedba:
Izvedena je bila primerjava rasti in pridelka zelišč na za to pripravljenih zemeljskih kopah ter pri pridelovanju zelja in pora, tako da je bil del vrta zaščiten z zastirko GREENFIX, del pa je bil brez zaščite.

Testiranje zastirke KOIRA PALMO GREENFIX pri pridelovanju zelišč

Testiranje zastirke GREENFIX pri pridelovanju zelišč

Testiranje zastirke KOIRA PALMO GREENFIX M pri pridelovanju zelja in pora

Testiranje zastirke GREENFIX pri pridelovanju zelja in pora

Ugotovitve:
Pri zeliščih je bila ugotovljena bistveno večja rast in povečan pridelek. Primerjava z nezaščitenim delom nasada ni bila mogoča, ker zaradi močne rasti plevela in zaradi slabe razpoznavnosti rastlin ni bilo možno vzdrževanje s pletjem.

Pri pridelovanju zelja in pora je bila ugotovljena bistveno večja rast rastlin, kar je razvidno tudi na sliki.

Pri pridelovanju zelja in pora je vidna velika razlika v rasti rastlin

Brežina okrog stanovanjske hiše

Zemljišče okrog stanovanjske hiše so sestavljale brežine različnih strmin. Zasaditev z okrasnimi rastlinami.

Problem:
V letu 1997 je bilo potrebno pred erozijo zemlje zaščititi brežino privatne hiše in ob tem urediti nasade okrasnih rastlin. Del brežine je bil zelo strm in pod vplivom meteorne vode z zgornje ceste.

Rešitev:
Za rešitev problema erozije in zaščite ozelenitve z okrasnimi rastlinami je bila predvidena uporaba zastirke GREENFIX.

Izvedba:
Izvedba del se je začela jeseni 1997. Na vseh brežinah, (slike), je bila uporabljena zastirka GREENFIX.

Okrasni del vrta, kjer je bila v celoti uporabljena zastirka KOIRA PALMO GREENFIX M

Okrasni del vrta, kjer je bila v celoti uporabljena zastirka GREENFIX

Vidna je močna rast vseh posajenih rastlin – pol leta po izvedbi

Strmi del brežine pod cesto, ki je obremenjen tudi z meteorno vodo s ceste

Priporočila za uporabo zastirke GREENFIX

Nemški državni gozdarski testni center v Syke

Za enostavno in ekonomično vgojo božičnih smrek uporabite zastirko Greenfix m. Zastirka preprečuje nezaželjeno rast plevela in zagotavlja optimalno stanje zemlje z zadrževanjem vlage in višje temperature. Zaradi vpliva ugodne kombinacije – stabilne temperature zemlje in povečane vlažnosti – se je rast vej podvojila.

Italijanski testni center v Bolzanu

Zastirka Greenfix m ima izvrsten vpliv na rast in razvoj testiranih dreves. Zaradi kokosovih vlaken ostaja temperatura zemlje stabilna, dodana folija dobro zadržuje vlago v zemlji. Rezultati testiranja v obdobju 4/90 do 2/91 so prikazani v tabeli.

način preprečevanja rasti plevela	povečanje obsega stebla [cm]	dolžina prirastka vej [cm]
Greenfix m	1.8	424
Plastična folija	1.5	346
Mehanska obdelava	1.4	274
Uporaba kemičnih snovi	1.2	306
Zastiranje z lubjem	1.2	287

Tabela: Primerjava učinka različnih načinov zatiranja plevela v italijanskem testnem centru v Bolzanu

Polaganje zastirke Greenfix

Pravilno polaganje je eden od pomembnih dejavnikov za zagotovitev uspešnosti uporabe zastirke GREENFIX.

Priprava terena:
Namen uporabe terena določa njegovo obliko, površinsko pripravo zemljine in zasaditev. Za čim boljši rezultat naj bo zemlja rahla in čim bolje izravnana, večje grbine namreč otežujejo prileganje zastirke na zemljo.

Polaganje zastirke GREENFIX:
Po pripravi terena:

rolo zastirke Greenfix m odvijte v smeri predvidenega vodnega toka oziroma glavne smeri vetra;
zastirko položite na zemljo tako, da prosto leži in da ni napeta, da se lahko bolje prilega površini zemlje;
zastirko položite na zemljo tako, da je s plastjo kokosovih vlaken obrnjena navzgor;
zastirko, če je le mogoče, polagajte pred saditvijo, tako da delo čim bolj poenostavite;
pri uporabi zastirke za zaščito vrstno sajenih rastlin (sadno drevje, trta, živa meja itd.) rolo odvijte ob rastlinah; zarežite jo od strani pri vsaki rastlini in jo nato pomaknite na sredino vrste;
pri saditvi po polaganju, zastirko najprej položite in jo ustrezno sidrajte; nato sadite rastline tako, da zarežete trikotne zareze, zastirko odmaknete, zasadite sadiko, ponovno pokrijete z zastirko in odrezani konec po potrebi sidrate;
če se zastirka uporablja na brežini, odvisno od strmine brežine pritrdite oba konca zastirke na enega od priporočenih načinov pritrjevanja;
- na ravnih površinah in položnih brežinah na začetku zastirko sidrajte s sidri tipa J200, J300 ali J400 s po 5 sidri (na vsakih 50 cm);
- na bolj strmih brežinah na zgornji strani uporabite način pritrditve prikazan na sliki 5.3; izkopljite jarek globine približno 20 – 30 cm in vanj položite zastirko; zastirko sidrajte na dnu in s strani jarka s po 5 sidri ter jarek zasujte;

Pritrditev spodnjega in zgornjega konca zastirke GRENFIX

- na spodnjem delu strme brežine po potrebi uporabite način pritrditve prikazan na sliki 5.3; izkopljite jarek globine približno 20 – 30 cm in vanj položite zastirko tako, da skrajni konec mreže s sidri pritrdite na dnu jarka; ostali del postopka pritrditve je enak kot na zgornjem delu;
- pri stiku konca ene in začetka druge role naredite prekritje, tako da zgornji konec prekriva spodnjega (vedno v smeri toka vode ali vetra) za približno 50 cm in oba konca sidrajte s 5 sidri (na vsakih 50 cm), kot prikazuje slika ;

Prekrivanje in sidranje dveh vzporednih pasov ter konca ene in začetka druge zastirke

dva vzporedna pasova položite tako, da se prekrivata približno 5 cm in oba robova sidrajte na vsakih pol metra,
ostali del zastirke sidrajte v trikotnih vzorcih v razdalji od 0,5 do 1 m, odvisno strmine brežine in ravnosti terena, tipa zemljine ter od letne količine padavin; na sliki je prikazana priporočljiva porazdelitev sider in njihova gostota, odvisno od strmine in dolžine brežine, slika;

Razporeditev in gostota sidranja v odvisnosti od strmine brežine Odvisnot števila sider od strmine in dolžine brežine

Odvisnot števila sider od strmine in dolžine brežine

Polaganje vrtne zastirke KOIRA PALMO GREENFIX M (vrtne jagode ali druge sajene vrtne rastline)

Polaganje vrtne zastirke GREENFIX (vrtne jagode ali druge sajene vrtne rastline)

Uporaba vrtne zastirke KOIRA PALMO GREENFIX M v sadjarstvu

Uporaba vrtne zastirke GREENFIX v sadjarstvu

Primer uporabe zaščitnih mrež iz kokosa in jute

Brežina na FIS progi smučišča v Kranjski Gori

Problem:
V letu 1996 je bilo potrebno pred erozijo kamna in zemlje zaščititi brežino ob FIS progi za veleslalom na smučišču v Kranjski gori.
Predvsem peščena brežina z dokaj neugodnimi pogoji za razvoj vegetacije, z nagibom 45⁰ in dolžino 6 do 8 m, obrnjena proti SV.

Rešitev:
Za rešitev problema erozije je bila predvidena ozelenitev brežin z uporabo različnih zaščitnih mrež iz kokosa GEOTEX in zaščitne mreže iz jute GEOJUTE s čimer smo izvajali tudi testiranje mrež različne gostote.

Izvedba:
Izvedba del se je začela julija 1996 brez poravnavanja in humusiranja – za ostali del brežine je bil delno uporabljen seneni nastilj v kombinaciji z redko zaščitno mrežo iz kokosa GEOTEX.
Na brežini, slika 4.7 je opazna razlika v rasti vegetacije na delu brežine zaščitene z zaščitno mrežo GEOJUTE in GEOTEX, kar je verjetno vzrok v kapaciteti zadrževanja vlage pri juti.

Brežina na delu FIS proge za veleslalom na smučišču v Kranjski gori

Uspešna ozelenitev z uporabo zaščitne mreže iz jute GEOJUTE, 2 meseca po izvedbi del

Na brežini je opazna razlika v rasti vegetacije na delu brežine zaščitene z zaščitno mrežo GEOJUTE in GEOTEX. Rastlinje se zelo uspešno razvija že po dveh mesecih po polaganju

Rastlinje se zelo uspešno razvija že po dveh mesecih po polaganju

Različni primeri uporabe zaščitne mreže iz jute

Nasipi, ukopi in druge brežine

Postopek polaganja zaščitne mreže iz jute GEOJUTE je enak kot pri zaščitnih mrežah iz kokosa GEOTEX in biorogoznicah. Detalji so opisani v prejšnjem poglavju.

Bregovi rek in potokov

Zaščitne mreže iz jute GEOJUTE je na bregovih tekočih voda mogoče polagati na različne načine:

zaščita brežine v območju gibanja nivoja gladine vodotoka; če je brežina dobro utrjena, običajno zadostuje polaganje gostejše zaščitne mreže (GEOJUTE 700 ali GEOJUTE 100) po površini brežine in ustrezno sidranje;

Polaganje zaščitne mreže iz jute KOIRA PALMO GEOJUTE na brežine nasipov in ukopov

Polaganje zaščitne mreže iz jute GEOJUTE na brežine nasipov in ukopov

zaščita brežine nad območjem gibanja nivoja gladine vodotoka; če je brežina dobro utrjena, običajno zadostuje polaganje zaščitne mreže iz jute 300 ali GEOJUTE 500 po površini brežine in ustrezno sidranje;

Polaganje zaščitne mreže iz jute KOIRA PALMO GEOJUTE na brežine vodotokov

Polaganje zaščitne mreže iz jute GEOJUTE na brežine vodotokov

Polaganje zaščitnih mrež iz jute KOIRA PALMO GEOJUTE

Pravilno polaganje je eden od glavnih dejavnikov za zagotovitev uspešnosti ozelenitve z zaščitnimi mrežami iz jute GEOJUTE.

Priprava terena:

Namen uporabe terena določa njegovo obliko in površinsko pripravo zemljine. Za čim boljši rezultat naj bo zemlja rahla in čim bolje izravnana, večje grbine namreč otežujejo prileganje mreže na zemljo.

Izravnajte obstoječe erozijske kanale, odstranite večje kamne, korenine in vse druge ovire, ki bi preprečevale dober stik mreže z zemljo.

Za uspešno kaljenje in začetno rast rastlinja je potrebna minimalna debelina humusa. Posamezne dodatke za izboljšanje zemlje dodajte med pripravo zemljine. Lastnosti zaščitnih mrež iz jute GEOJUTE za ozelenjevanje in zaščito proti eroziji bodo najbolj izkoriščene v primeru dobre priprave podlage.

Polaganje zaščitnih mrež iz jute

Po pripravi terena:

z bale z zaščitno mrežo iz jute odstranite jeklene spone; pri tem pazite, da vas odrezani trak ne udari, ker se zaradi napetosti hitro sprosti; nato odstranite zunanji ovoj tako, da šive s strani previdno porežete;
z bale vzemite posamezne pakete, ki so ločeno zvezani s tremi vrvicami;
balo zaščitne mreže iz jute odvijte v smeri predvidenega vodnega toka oziroma glavne smeri vetra;
zaščitno mrežo položite na zemljo tako, da prosto leži in da ni napeta, da se lahko bolje prilega površini zemlje;
odvisno od strmine brežine oba konca mreže pritrdite na enega od priporočenih načinov pritrjevanja:
- na ravnih površinah in položnih brežinah na začetku mrežo iz jute sidrajte s sidri tipa J200, J300 ali J400 s po 5 sidri (na vsakih 30 cm);
- na bolj strmih brežinah na zgornji strani uporabite način pritrditve, prikazan na sliki; izkopljite jarek globine približno 20 – 30 cm in vanj položite zaščitno mrežo tako, da je skrajni konec še približno pol metra izven jarka; zaščitno mražo sidrajte na dnu in s strani jarka s po 3 sidri ter jarek zasujte; z zadnjim koncem mreže prekrijte jarek v smeri brežine in ga sidrajte s 5 sidri;

Pritrditev spodnjega in zgornjega konca zaščitne mreže

- na spodnjem delu strme brežine po potrebi uporabite način pritrditve, prikazan na sliki 4.2; izkopljite jarek globine približno 20 – 30 cm in vanj položite zaščitno mrežo tako, da skrajni konec mreže s sidri pritrdite na dnu jarka; ostali del postopka pritrditve je enak kot na zgornjem delu;
- pri stiku konca ene in začetka druge role naredite prekritje, tako da zgornji konec prekriva spodnjega (vedno v smeri toka vode ali vetra) za približno 50 cm in oba konca sidrajte s 5 sidri (na vsakih 30 cm), kot prikazuje slika ;

dva vzporedna pasova položite tako, da se prekrivata približno 10 cm in oba robova sidrajte na vsakih pol metra;
ostali del zaščitne mreže sidrajte v trikotnih vzorcih v razdalji od 0,5 do 1 m odvisno strmine brežine in ravnosti terena, tipa zemljine ter od letne količine padavin; na slikah je prikazana priporočljiva porazdelitev sider odvisno od strmine in dolžine brežine, slika;
posamezne sadike rastlin lahko sadite skozi mrežo, ki jo po potrebi zarežite s škarjami ali ostrim nožem;
po zaključku del lahko teren tudi povaljate, kar ugodno vpliva na kaljenje in začetno rast rastlin;

Prekrivanje in sidranje dveh vzporednih pasov ter konca ene in začetka druge zaščitne mreže

Razporeditev in gostota sidranja v odvisnosti od strmine brežine

: Odvisnot števila sider od strmine in dolžine brežine

Setev pri uporabi zaščitne mreže iz jute GEOJUTE:

Setev naj se izvrši po pripravi terena in pred polaganjem, z ročnim ali strojnim mehanskim sejalnikom ali z vodno setvijo, tako da je zagotovljena enakomernost sejanja, pri čemer je potrebno upoštevati še naslednje:

dobro izravnajte površino zemlje,
gostoto setve zmanjšajte za 25% od priporočila proizvajalca,
zemljo pognojite oziroma gnojilo primešajte masi za vodno setev,
uporabite eno od zaščitnih mrež iz jute GEOJUTE.

Če zaradi klimatskih pogojev setev v času polaganja ni priporočljiva, se setev pri redkejše tkanih zaščitnih mrežah (do 700 g/ m²) lahko izvede v primernejšem obdobju po polaganju.

Vzdrževanje:

Po polaganju zaščitne mreže iz jute GEOJUTE, odvisno od vremenskih razmer in klimatskih pogojev priporočamo naslednje vzdrževanje:

za doseganje dobrih rezultatov priporočamo takšno pogostost zalivanja, ki je potrebna za vzdrževanje vlage v zemlji, dokler rastline ne ozelenijo
če je potrebna košnja trave, naj se ta izvede na višini najmanj 4 cm

Zgradba in značilnosti zaščitnih mrež iz jute

Zaščitne mreže iz jute GEOJUTE so iz jutine preje v obliki mreže tkani materiali.

Osnovni tipi zaščitnih mrež iz jute KOIRA PALMO GEOJUTE so naslednji:

GEOJUTE 1000, z zelo gostim tkanjem za protierozijsko zaščito bolj strmih in bolj obremenjenih brežin,
GEOJUTE 700, z gostejšim tkanjem za protierozijsko zaščito strmih in obremenjenih brežin,
GEOJUTE 500 z redkejšim tkanjem za protierozijsko zaščito manj strmih in srednje obremenjenih brežin,
GEOJUTE 300, lahka in gostejše tkana tkanina za protierozijsko zaščito manj obremenjenih brežin.

Zaščitne mreže iz jute KOIRA PALMO GEOJUTE se dobavlja v balah širine 122 cm, ki so sestavljene iz več kosov (6 – GEOJUTE 1000, 6 – GEOJUTE 700, 8 – GEOJUTE 500, 12 – GEOJUTE 300 ) dolžine od 45 m do 68.5 m.

vrsta materiala	gostota tkanja po osnovi g_ona m	gostota tkanja po votku gv na m	odprtost	teža [g/ m²]	teža bale [kg]	število kosov v bali in dolžina
GEOJUTE 1000	110	110	65 %	1000	335	6 / 46 m
GEOJUTE 700	71	71	65 %	732	367	6 / 68.5 m
GEOJUTE 500	78	41	65 %	500	332	8 / 68.5 m
GEOJUTE 300	108	120	65 %	292	293	12 / 68.5 m

Pregled različnih vrst zaščitnih mrež iz jute KOIRA PALMO GEOJUTE. Uporabljene so preje različne debeline (d) ob različni gostoti tkanja v smeri osnove (g_o) in votka (g_v) , kar določa tip materiala in njegovo težo (g/m²).

Visokogorsko smučišče

Visokogorska smučišča so s strani naravovarstvenikov močno zaščitena in v projektih so zahtevane učinkovite in okolju prijazne tehnike zaščite pred erozijo. Mreža iz kokosa je primerna rešitev. Na spodnji sliki je dobro vidna rast obnovljene vegetacije, pri čemer je pomagala tudi prava izbira semen (primer je iz Švice).