Brežina na avtocesti Delnice – Reka pri kraju Fužine

Problem: 

V letu 1997 so bila zaključena gradbena dela na odseku avtoceste Delnice – Vrata. Od vseh brežin, je bila najprej predvidena za ozelenitev največja in erozijsko najbolj kritična brežina velikosti 20.000 m² pri kraju Fužine (slika 2.17). Teren je izpostavljen močnim erozijskim obremenitvam padavin zaradi velike količine vode, ki se zbira še z višje ležečih skalnatih berm. Za ta kraj je značilno, da so padavine zelo močne in trajajo krajši čas. V nekaj urah lahko pade tudi več kot 200 mm dežja. Že med gradnjo je prihajalo do močne erozije, kjer je voda ob intenzivnih  padavinah odnašala kamenje.

Slika 2.17: Brežina na avtocesti Delnice - Reka pri kraju Fužine

Rešitev: 

Za rešitev problema erozije je bila s projektom predvidena  ozelenitev brežin. Projekt je bil razdeljen na 3 dele: (1) oblikovanje brežine in humusiranje, (2) zaščita proti eroziji in (3) pogozdovanje. Za zaščito proti eroziji se uporabi biorogoznica BIOMAT. 

Izvedba: 

Izvedba del se je začela junija 1997 s poravnavanjem in humusiranjem prve berme brežine. Med izvedbo del je sredi julija prišlo do večjih padavin, ki so povzročile veliko škodo na objektu. Zaradi izjemno močne erozije je voda odnesla polovico zemlje z že urejene in za polaganje biorogoznice pripravljene brežine. Zemlja je zapolnila drenažne cevi in skoraj udrla čez 80 cm visoko betonsko zaščitno ograjo na avtocesto.  

Posledice erozije, ki je nastala ob močnih padavinah po začetnem humusiranju

Prvo teraso je bilo tako potrebno ponovno poravnati z dovozom zemlje. Pri tem se je vzporedno izvajala zaščita brežine s polaganjem biorogoznice BIOMAT 1.

Začetek polaganja biorogoznice BIOMAT 1 Zaščita brežine proti eroziji se izvaja takoj po pripravi zemljine

Sejanje semenske mešanice se je izvajalo z vodno setvijo pred polaganjem biorogoznice. Za pritrjevanje so bila uporabljena sidra tip J dolžine 30 do 40 cm.

Za sidranje so bila uporabljena sidra tip J dolžine 30 - 40 cm

 Zgornji in spodnji del biorogoznice sta vkopana v zemljo.

Ureditev zgornjega dela brežine je bila izvedena po zaključku del na celotni prvi terasi

Ureditev spodnjega dela brežine z vkopavanjem biorogoznice

Naslednja slika prikazuje izgled brežine po zaključku del na prvi terasi.

Izgled brežine po zaključku del na prvi bermi (skupaj 9.000 m2)

Na enak način so potekala dela do izvedbe tretje terase, kjer je prišlo do podobnih padavin, kot na začetku del na prvi terasi. Kljub velikim količinam vode z veliko erozijsko močjo ni prišlo do večjih poškodb na brežini. 

Izgled brežine po zaključku del na tretji terasi (skupaj 18.000 m2)

Na spodnji terasi je na enem mestu prišlo do izbruha podtalnice, ki je utrgal del biorogoznice in na tretji terasi, kjer je zaradi še ne pravilno pritrjene biorogoznice prišlo do tvorbe kanalov pod njo. Drugih poškodb na brežini ni bilo. Na slikah 2.28 in slika 2.29 je prikazana brežina po zaključku del in čez 10 mesecev.   

Poškodbe na brežini so nastale po močnem nalivu zaradi izbruha podtalnice

Poškodbe na brežini, ki so nastale po močnih padavinah zaradi še ne zaključenih del na zgornjem delu tretje terase

Na slikah naslednjih slikah je prikazana brežina po zaključku del in čez 10 mesecev. 

Izgled brežine po zaključku del na celotni brežini (skupaj 20.000 m2)

Izgled brežine eno leto po zaključku del