S primernimi ukrepi je možno bistveno zmanjšati škodljive učinke erozije in sedimentacije

Izkušnje na področju zaščite proti eroziji kažejo, da je erozijo možno zmanjšati v povprečju do 40% z dobrim načrtovanjem gradenj pri vseh posegih v okolju in z upoštevanjem določenih ukrepov, ki so predvsem naslednji:

• načrtovanje gradnje in izvedbe gradbenih del z upoštevanjem možnosti pojava erozije in sedimentacije,
• zaščita obstoječe naravne vegetacije na gradbišču z dovoljenim minimalnim potrebnim posekom,
• hitra ozelenitev novih in eroziji izpostavljenih površin in obnove rastlinja,
• zaščita strmih brežin že med izvedbo gradnje,
• uporaba tehnike zadrževanja sedimenta, ki nastaja med gradnjo in ki ga ni mogoče drugače preprečiti – uporaba zapor za sediment,
• zaščita vodotokov pred vplivom gradnje (čiščenje, odplakovanje materiala) – priprava zadrževalnikov sedimentacije, pridobitev ustreznih dovoljenj,
• izgradnja drenaže in zagotovitev infiltracije padavinske vode,
• fazna izvedba gradnje (ki običajno sicer gradnjo podraži, vendar večinoma močno zmanjša stroške posledic erozije in sedimentacije),
• gradbena dela naj izvajajo samo podjetja z ustreznimi certifikati,
• stalen nadzor nad dogajanjem na gradbišču in ustrezno ukrepanje pri spreminjanju načrtovanih pogojev,
• izvajanje novih ukrepov, ki so se na podlagi pridobljenih izkušenj in znanja izkazali za učinkovite.  

Sonaravni način urejanja okolja – Green engineering z uporabo naravnih in okolju neškodljivih materialov za zaščito pred erozijo zagotavlja naslednje dolgoročne prednosti pri reševanju problemov erozije in sedimentacije:

• zmerni stroški,
• izboljšan estetski videz,
• preizkušene lastnosti,
• enostavno polaganje,
• povečana propustnost zemlje
  infiltracija vode,
• zmanjšana hitrost površinske vode,
• lovi in zadržuje sediment,
• zmanjšan hidrostatski pritisk,
• odpornost na valovanje,
• samoobnavljanje in
• večja varnost za ljudi in živali.

Materiali KOIRA PALMO BIOMAT, GEOTEX, GEOJUTE, GREENFIX in BIOROLE pri tem nudijo naslednje prednosti pred ostalimi tradicionalnimi načini reševanja problemov erozije in sedimentacije:

• enakomerna kakovost materiala, ker proizvodnja poteka v nadzorovanem proizvodnem procesu in je podvržena stalni kontroli kakovosti;
• dobra konstrukcijska rešitev, saj je z velikimi vendar lahkimi rolami enostavno rokovati in jih odvijati;
• prihranek stroškov, ker je naročanje, nabava, transport in polaganje materiala enostavno v primerjavi z ostalimi sistemi protierozijske zaščite;
• izvrstna tehnična struktura, saj jo je možno prilagajati in optimalno prirediti posameznim lokalnim potrebam;
• majhna poraba časa za izvedbo del;
• razpoložljivost materiala – na razpolago je hitro in povsod po konkurenčnih cenah.

Vsi navedeni materiali so naravnega izvora in so okolju prijazni. Z njimi lahko rešujemo naslednje probleme:

1. erozija zemlje in sedimentacija
   -  izguba in zmanjšanje produktivnosti zemlje,
   -  odplavljena zemlja polni in duši vodotoke in jezera,
   -  ogroža varnosti ljudi,
   -  zmanjša kapaciteto drenaže,
   -  uničuje naravno življensko okolje, floro in favno,
   -  velika materialna škoda – odstranjevanje sedimentacije povzroča zelo velike stroške,
   -  omejjuje uporabnost vode, ki zaradi odplavljenih delcev zemlje postane kalna
    
2. ozelenjevanje in zaščita proti eroziji
   -  preprečuje erozijo zaradi vplivov delovanja vode in vetra,
   -  zmanjšuje učinke izpostavljenosti rastlin vremenskim vplivom,
   -  izboljšuje kvaliteto zemlje,
   -  podaljšuje sezonski čas za razvoj rastlin,
   -  povečuje uspešnost sajenja in zasaditve ter zmanjšuje potrebe po vzdrževanju in popravilih,
    
3. zaščita rastlin in pospeševanje rasti
   - preprečuje rast plevela, ki duši razvoj rastlin,
   - zmanjšuje uporabo kemičnih preparatov za zatiranje plevela,
   - zmanjšanje onesnaževanja podtalnice in pitne vode,
   - zmanjšuje ogroženost zdravja ljudi in živali.
    
4. ureditev gradbišč in sanacija agresivnih posegov v okolje
   -  ozelenjevanje novonastalih brežin pri gradnji cest,
   -  ozelenjevanje brežin pri regulaciji vodotokov, jezer in vodnih zbiralnikov,
   -  ozelenjevanje smučarskih terenov, deponij, kamnolomov itd.

Skupne lastnosti materialov KOIRA PALMO

• Vsi materiali so iz naravnih, naravi prijaznih in ekološko popolnoma neoporečnih materialov, kokosovih vlaken, jute, sisala, slame in sena.
• Kakovost  materiala je enakomerna, ker proizvodnja poteka v nadzorovanem proizvodnem procesu in je podvržena stalni kontroli kakovosti.
• struktura materiala, tehnična izvedba in proizvodni proces omogočajo prilagajanje in izdelavo optimalne izvedbe materiala glede na posamezne lokalne potrebe.
• Po polaganju določen čas ščitijo zemljišče proti eroziji in lahko prenašajo tudi sorazmerno velike natezne obremenitve, kar  še posebej velja za pletiva in mreže iz kokosovih vlaken ter jute.
• Ustvarjajo ugodno mikroklimo in dobre pogoje za kaljenje semen in za rast rastlin.
  Poleti zmanjšujejo temperaturo zemlje, kar rastlinam zmanjša toplotni stres, pozimi delujejo kot toplotni izolator in dobro vežejo sneg.
• Zadržujejo vlago v zemlji in omogočajo hitro kaljivost semen, istočasno pa ščitijo semena in mlado rastlinje pred visokimi in nizkimi temperaturami.
• Po določenem času se naravno razgradijo, počasi strohnijo in rastlinam oddajo humus (slama 12 do 14 mesecev, juta 1.5 do 2 leti, kokosova vlakna 3 do 7 let) ter ne puščajo nevarnih ostankov (ostanki plastičnih mrež in žice).
• Polaganje je enostavno in hitro.
• Med počasno biološko razgradnjo zemlji ne odvzemejo dušika.
• Ne vsebujejo nobenih kemičnih snovi, ki bi bile škodljive za okolje.
• Po polaganju dajejo estetski videz, ne delujejo kot tujek v okolju in ne povzročajo poškodb divjadi.
• Omogočajo prihranek stroškov zaradi enostavnega naročanja, nabave, transporta in polaganja materiala, tudi zato, ker je proizvodnja v Sloveniji.
• Material je stalno na razpolago in dobavljiv v kratkem roku.
• Vsi materiali imajo konkurenčno ceno.
• Vsi materiali predstavljajo obnovljiv naravni vir in ne siromašijo okolja.
• Tudi njihova proizvodnja je ekološko neoporečna, saj pri njej ne nastaja nikakršnih nerazgradljivih snovi.

Izbira ustreznega materiala za zaščito proti eroziji

Pri izbiri ustreznega materiala za zaščito proti eroziji, z upoštevanjem posebnih lokalnih pogojev in lastnosti materialov, so najpomembnejši predvsem naslednji kriteriji:

• sposobnost zaščite in zadrževanja zemlje,
• vpliv na vzpostavitev rastlinske prevleke,
• stabilnost pod vplivom delovanja vodnega toka in valovanja,
• sposobnost prenašanja obremenitev pri polaganju in vzdrževanju in
• stroški postavitve in vzdrževanja.

Biorogoznice KOIRA PALMO BIOMAT

Biorogoznica KOIRA PALMO BIOMAT 6

-
-  nizka do zmerna cena
-  enostavno in hitro polaganje
-  zelo majhna izguba zemlje
-  dobra gostota rastlinja
-  intenzivno zadržuje vodo
-  začasna trajnost (3-4 leta)
-  primerna za manj in srednje 
   intenzivne vodne tokove
-  potrebna je pravilna vgradnja za 
   doseganje učinkovitosti materiala
-  potrebna je pravilna vgradnja
-  potrebna je pravilna vgradnja-
-
-
 

 

Zaščitne mreže iz kokosa KOIRA PALMO GEOTEX

Mreža iz kokosa GEOTEX 2/7

-
-  zmerna cena
-  enostavno in hitro polaganje
-  manjša izguba zemlje
-  dobra gostota rastlinja
-  intenzivno zadržuje vodo
-  začasna trajnost (4-6 let)
-  omogoča vodno setev 
-  prenaša srednje do bolj intenzivne
   vodne tokove
-  potrebna je pravilna vgradnja
-

Zaščitne mreže iz jute KOIRA PALMO GEOJUTE

Mreža iz jute KOIRA PALMO GEOJUTE

Zastirka GREENFIX M

-  zmerna cena
-  enostavno in hitro polaganje
-  zelo majhna izguba zemlje
-  dobra zaščita rastlin
-  intenzivno zadrževanje vode
-  začasna trajnost (3-4 leta)
-  v celoti prekriva zemljo
-  prenaša manj do srednje
   intenzivne vodne tokove
-  potrebna je pravilna vgradnja
-
-
-

 

 

Zaščitne fašine iz kokosa KOIRA PALMO BIOROLE

Fašina iz kokosa BIOROLA

-
-  zmerna do srednja cena
-  enostavno in hitro polaganje
-  majhna izguba zemlje
-  dobra gostota rastlinja
-  omogoča široko uporabo rastlinja
-  dobra zaščita rastlin
-  intenzivno zadrževanje vode
-  začasna trajnost (5-6 let)
-  prenaša srednje do bolj
   intenzivne vodne tokove
-  potrebna je pravilna vgradnja
-
-
-
-
-

Surovine iz katerih so izdelani naravni materiali KOIRA PALMO za zaščito proti eroziji

Kokosova vlakna

Kokosova vlakna pridobivajo iz lupin orehov kokosove palme, ki raste v tropskih in subtropskih deželah ob morju. Na plantažah kokosovih palm plodovi dozorevajo skozi celo leto, tako da jih stalno obirajo. Ena palma daje letno približno 200 orehov. Celotna letna proizvodnja za komercialne namene znaša 10 miljard orehov, od katerih se jih 10% porabi za proizvodnjo materialov za zaščito proti eroziji. Kokosove orehe za tehnične materiale, kot so tudi zaščitne mreže, obirajo zrele ali zelene. Iz zelenih orehov pridobivajo bela vlakna, iz zrelih pa rjava vlakna.

V vlaknastih ovojih kokosovih orehov so do 30 cm dolga in 12 – 24 mikronov debela vlakna obdana z rahlim tkivom. Da se vlakna iz njih lahko izločijo, jih vsaj 6 mesecev namakajo v vodi.

Za pridobivanje najbolj kakovostnih belih in rjavih vlaken namočen ovoj nato tolčejo z lesenimi kladivi in na klasičen način razvlečejo v vlakna. Zaradi velikega povpraševanja po kokosovih vlaknih pa so začeli uporabljati tudi posebne stroje za izločanje vlaken, s katerimi pa je možno izločiti le manj kakovostna rjava vlakna, ker se na stoju veliko vlaken zlomi in izgubi svojo trdnost.

Na kakovost vlaken vpliva predvsem čas nabiranja, čas namakanja in način izločanja vlaken. Bela vlakna so svetlejše barve, se dalj časa namakajo v vodi in so bolj elastična. Rjava vlakna so temnejše barve, se namakajo krajši čas in se lahko izločajo tudi strojno, vendar so taka slabše kvalitete.

Kokosova vlakna so močna in odporna proti vlagi, plesni in trohnenju, zato je njihova obstojnost v naravnem okolju ustrezno dolga. Zaradi velike vsebnosti lignina le počasi razpadajo. Svojo trdnost zadržijo v suhem in mokrem stanju.
Kokosova vlakna imajo zelo dobre lastnosti pri uporabi v vodi. V vodi je tudi biološko razgrajevanje bolj počasno, ker so tam mikroorganizmi manj aktivni.
Kokosova vlakna so higroskopična in s tem zadržujejo in uravnavajo vlago v tleh. Ker tudi dobro toplotno izolirajo, ustvarjajo ugodno mikroklimo na površini zemlje.

Kakovost rjavih kokosovih vlaken je pomembna tudi pri proizvodnji posameznih materialov za zaščito proti eroziji, predvsem zaščitnih mrež KOIRA PALMO GEOTEX, saj iz kvalitetnejših vlaken izdelane mreže lahko prenašajo bistveno večje natezne obremenitve.

Juta

Juto pridobivajo iz ličkaste rastline, ki raste v vlažnih tropskih deželah Bengalskega zaliva, Kitajske in Brazilije. Juta zraste od 3 do 3,6 m visoko. Kot prst debela stebla, iz katerih pridobivajo vlakna, pobirajo po cvetenju. Stebla namakajo v vodi 10 do 30 dni, da se vlakna zaradi delovanja bakterij ločijo od ostalega tkiva. Namočena stebla nato tolčejo z lesenimi kladivi in razvlečejo v vlakna. Vlakna operejo, sušijo, mehčajo in pripravijo za nadaljno predelavo – predenje in tkanje.

Jutina vlakna so močna in dolga. V naravnem okolju razpadejo sorazmerno hitro, približno v 2 letih. Svojo trdnost zadržijo nekaj mesecev. Jutina vlakna so zelo higroskopična in zadržujejo izredno veliko količino vlage – do 6 kratne lastne teže, kar ugodno vpliva na količino vlage v tleh. Na površini zemlje ustvarjajo ugodno mikroklimo za rast rastlin. Jutina vlakna se uporabljajo za izdelavo mrež za zaščito proti eroziji in za vrsto izdelkov za uporabo v vrtnarstvu.

Sisal

Sisal izvira s polotoka Yucatan v Mehiki, dežele agav, temno zelenih rastlin iz rodu kaktusov. Najboljša vlakna dajejo do 1,5 m dolgi in 15 cm široki listi agave  z imenom Agava sisalana. Iz njih pridobivajo močna in do enega metra dolga vlakna tako, da liste agave porežejo, jih zmečkajo in odstranijo zeleno pulpo. Vlakna, ki ostanejo, nato operejo in osušijo na soncu.

Najboljša vlakna se uporablja za idelavo talnih oblog, za izdelavo materialov za protierozijsko zaščito pa se uporablja krajša vlakna drugega kakovostnega razreda ali reciklirana sisalova vlakna.